V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.
V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.
27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!
27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!
V časnikih Delo in Gorenjski glas je v petek 19. januarja izšla osmrtnica za šenčurskim županom Antonom Umnikom, ki so ga 3. septembra 1942 ubili partizani. Umnik je bil leta 2023 sodno rehabilitiran in njegova rodbina v osmrtnici poudarja, da odpušča njegovemu morilcu Janku Beleharju. Primer odpustitve nam so nam predstavili vnuka pokojnega župana Jana Umnik Lešnik in Anton Umnik (mlajši), ter Peter Hribar, ki je bil pobudnik dejanja.
V časnikih Delo in Gorenjski glas je v petek 19. januarja izšla osmrtnica za šenčurskim županom Antonom Umnikom, ki so ga 3. septembra 1942 ubili partizani. Umnik je bil leta 2023 sodno rehabilitiran in njegova rodbina v osmrtnici poudarja, da odpušča njegovemu morilcu Janku Beleharju. Primer odpustitve nam so nam predstavili vnuka pokojnega župana Jana Umnik Lešnik in Anton Umnik (mlajši), ter Peter Hribar, ki je bil pobudnik dejanja.
24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
Pogovor pred nedavno spreobrnjenim in njegovim ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?
Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Tokratno oddajo bi lahko strnili v nekaj pregovorov: Da je treba najprej pomesti pred svojim pragom, da je bolje najprej odstraniti bruno iz svojega očesa in šele potem, če sploh, odstranjevati iver iz očesa svojega brata in tretjič: Gospod, postavi stražo na moja usta. Prebirali smo besedilo sv. Janeza Zlatoustega, ki ga je razlagal brat Miran Špelič.
Najprej boste slišali nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Sledile bodo 1. večernice 24. nedelje med letom in rožni venec, s katerim bomo prosili za nove duhovniške in redovniške poklice. Nato bo Radijska kateheza, ki bi jo lahko strnili v nekaj pregovorov: Da je treba najprej pomesti pred svojim pragom, da je bolje najprej odstraniti bruno iz svojega očesa in šele potem, če sploh, odstranjevati iver iz očesa svojega brata in tretjič: Gospod, postavi stražo na moja usta. Z nami bo besedilo sv. Janeza Zlatoustega, ki ga bo razlagal brat Miran Špelič.